4. korak: Srčeva tri

Bom čisto iskrena: z natakaricami nimam najboljših izkušenj. In ne, za to nikakor niso krive one, ampak fantje, ki so se istočasno vrteli okoli njih in - okoli mene. Zdelo se mi je, da ni fer, ker ne morem tekmovati z njimi. One v okolju, kjer so domače, tipi pa sproščeni, medtem ko jaz sedim za računalnikom in čakam, da se mi v življenju končno začne nekaj dogajati.

V resnici mi je popolnoma jasno, da jim še zdaleč ni postlano z rožicami in da je med njimi celo veliko takih, ki bi takoj zamenjale šank za pisalno mizo. A ena zadnjih izkušenj z njimi res ni bila prijetna. Ona v miniki in z globokim dekoltejem, jaz v navadnih kavbojkah in puloverčku. No, a je fer? Ni. Povrhu je imela še izgovor za svoj seksi videz, češ da je to njena službena uniforma, ker da imajo oktoberfest. Kako priročno! In potem se mu je usedla v naročje, kot da me ni zraven, kot da ne obstajam. Kar je sledilo, je šlo že v pozabo. Ker je bolje, da je šlo. A grenak priokus je ostal.

V resnici mi je popolnoma jasno še nekaj: da ko te ima fant zares rad, sploh ne rabiš tekmovati za njegovo srce. Ne z natakarico, ne s katero koli drugo. Preprosto zato - ker si njegovo srce že osvojila. Ker je tvoje. Ker se je sam tako odločil!

***

Pogled mu je vse večkrat ušel na njena stegna in vedel je, da ona nima nič proti. Ko se je stegnila, da bi pijančku, ki je sedel v kotu, natočila še eno rundo travarice, se mu je zazdelo, da je pod črno miniko, ki je komaj kaj pokrivala, opazil roza brazilke.

***

Naslednja objava bo: ponedeljek, 19. januar.